Acta entomologica Slovenica Vol 19-0081-0138

Velika raznolikost vrst pa ima za posledico tudi slabøo raziskanostskupine v Sloveniji, saj je bilo denimo kar 5 od 10 obravnavanih vrst v predøtudijistrokovnih podlag za vzpostavitev om

PREGLED STATUSA IN RAZISKANOSTI HRÒŒEV (COLEOPTERA) EVROPSKEGA VARSTVENEGA POMENA V SLOVENIJI S PREDLO-

GOM SLOVENSKEGA POIMENOVANJA

Al VREZEC1, Alja PIRNAT2, Andrej KAPLA1, Slavko POLAK3, Martin VERNIK4, Savo

BRELIH5 in Boỉidar DROVENIK6

1Nacionalni inøtitut za biologijo, Veœna pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija,

e-mail: al.vrezec@nib.si, andrej.kapla@nib.si

2Zverce, Raziskovanje hròœev in kaœjih pastirjev, Aljòa Pirnat s.p., Groharjeva

18, SI-1241 Kamnik, Slovenija, e-mail: alja.pirnat@gmail.com

3Notranjski muzej, Kolodvorska c 3, SI-6230 Postojna, Slovenija, e-mail:

slavko.polak@guest.arnes.si

4Ul Veljka Vlahoviœa 85, SI-2000 Maribor, Slovenija, e-mail:

martin.vernik@gmail.com

5Gotska 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

6Tunjiøka 2, SI-1240 Kamnik, Slovenija

Abstract - STATUS AND KNOWLEDGE ABOUT BEETLES (COLEOPTERA)

OF EUROPEAN CONSERVATION IMPORTANCE IN SLOVENIA WITH POSAL OF SLOVENIAN NOMENCLATURE

PRO-Recent intensive research activity on beetles of conservation importance acrossEurope provided new knowledge also about their distribution ranges In the contri-bution the list of species from appendices of Habitat directive occuring in Slovenia

is revised The revision listed 20 species for Slovenia belonging to 13 families:Rhysodidae, Carabidae, Dytiscidae, Leiodidae, Elateridae, Buprestidae,Cerambycidae, Lucanidae, Bolboceratidae, Scarabaeidae, Cucujidae, Meleandrydaeand Bostrichidae In the paper the proposal of Slovenian nomenclature, the overview

of species biology and ecology and current knowledge over species status and rence in Slovenia is given According to recent studies the overview of methods forspecies detection and sampling is provided The general aim of the study is to stim-ulate research of considered species in Slovenia, since they are mainly poorly knownand studied species

occur-KEY WORDS: beetles, Coleoptera, Natura 2000, Slovenia, species list, Slovene names,sampling methods

ACTA ENTOMOLOGICA SLOVENICA

Izvleœek - Intenzivnejøe raziskave izbranih varstveno pomembnih vrst hròœev po

Evropi so dala nova znanja, ki spreminjajo tudi meje razøirjenosti posameznih vrst

V prispevku je podana revizija seznama varstveno pomembnih vrst hròœev s namov prilog Direktive EU o habitatih, ki se pojavljajo v Sloveniji Nov seznam takoobsega 20 vrst iz druỉin Rhysodidae, Carabidae, Dytiscidae, Leiodidae, Elateridae,Buprestidae, Cerambycidae, Lucanidae, Bolboceratidae, Scarabaeidae, Cucujidae,Meleandrydae in Bostrichidae, s pregledom in predlogi slovenskih imen, pregledombiologije in ekologije vrst ter trenutnim poznavanjem statusa in pojavljanja vSloveniji Glede na novejøe slovenske in tuje raziskave so zbrane tudi metode detek-cije oziroma vzorœenja vrst Namen prispevka je spodbuditi raziskovanje obravna-vanih vrst v Sloveniji, saj gre veœinoma za izredno pomanjkljivo poznane vrste

sez-KLJUŒNE BESEDE: hròœi, Coleoptera, Natura 2000, Slovenija, seznam vrst,

slovens-ka imena, metode vzorœenja

Uvod

Hròœi (Coleoptera) imajo pri opredeljevanju obmoœij in varstvenih smernicahrazvoja na Natura 2000 obmoœjih zelo pomembno vlogo, saj je na prilogah Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21 maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter pros- toỉiveœih ỉivalskih in rastlinskih vrst oziroma na kratko Direktive o habitatih

(Direktiva Sveta 92/43/EC) navedenih kar 38 vrst Gre za vrste, ki so si ekolòko cej razliœne Velika raznolikost vrst pa ima za posledico tudi slabøo raziskanostskupine v Sloveniji, saj je bilo denimo kar 5 od 10 obravnavanih vrst v predøtudijistrokovnih podlag za vzpostavitev omreỉja Natura 2000 v Sloveniji spoznanih kotpomanjkljivo poznane z manj kot petimi znanimi podatki iz Slovenije (Brelih 2001).Pri opredeljevanju konkretnih predlogov za Natura 2000 obmoœja na podlagihròœev, pa se je pri pripravi strokovnih podlag celo izkazalo, da so pomanjkljivosti

pre-v poznapre-vanju razøirjenosti, populacije in ekologije pre-vrst pre-v Slopre-veniji øe pre-veœje, saj priveœ kot polovici vrst (10 od 16 obravnavanih vrst) ni bilo mogoœe opredeliti obmoœijoziroma so bila obmoœja doloœena pomanjkljivo (Drovenik in Pirnat 2003).Problemi, ki se kaỉejo pri opredeljevanju con, varstvenih ukrepov in doloœanju smer-nic gospodarjenja na obmoœjih Natura 2000, so z vidika hròœev v veliki meriposledica pomanjkljivega poznavanja metod popisovanja vrst, kar vodi v poman-jkanje za doloœanje ukrepov potrebnih podatkov Namen priœujoœega prispevka jezato revizija seznama vrst hròœev s prilog Direktive o habitatih, ki se vsaj poten-cialno pojavljajo v Sloveniji, predstavitev statusa in raziskanosti v Sloveniji terosnovnih ekolòkih znaœilnosti in metodolòkih pristopov vzorœenja obravanavanihvrst S prispevkom bi ỉeleli spodbuditi raziskave obravnavanih varstveno pomemb-nih vrst, saj le-teh do sedaj v Sloveniji po veœini ni bilo Izjema so le nekateri poskusiovrednotenja habitata izbranih vrst (Vrezec et al 2006, Jurc et al 2008) in ciljneraziskave v okviru strokovnih podlag za Natura 2000 omreỉje v Sloveniji (Drovenik

in Pirnat 2003) in nacionalnega monitoringa hròœev (Vrezec et al 2007, 2008 in2009).

Ker so vrste iz Direktive o habitatih zaradi svoje kvalifikacijske vloge privzpostavljanju in upravljanju Natura 2000 obmoœij predmet øirøih in ne nujno zgoljznanstvenih in specialistiœnih razprav, je pomembno tudi slovensko poimenovanjevrst, saj v veliki meri olajøa sporazumevanje pri izvajanju obveznosti, ki izvirajo izobmoœij Natura 2000 in ohranjanja kvalifikacijskih vrst na ravni politike in øirøejavnosti Medtem ko so slovenska poimenovanja nekaterih rastlinskih in ỉivalskih,zlasti vretenœarskih skupin, jasna in doreœena (npr Janœar et al 1999, Krỳtufek inJanỉekoviœ 1999, Martinœiœ et al 2007), je strokovno slovensko imenoslovje prinevretenœarskih skupinah øe vedno nedoreœeno, fragmentirano uporabljano inneizdelano (glej npr Sket et al 2003) Le izjemoma so imena poenotena priposameznih manjøih skupinah (npr Titovøek 1988, Geister 1999) Tudi s priœujoœimprispevkom ne rèujemo slovenskega imenoslovja hròœev v celoti, paœ pa je bil nànamen predvsem rèiti zagato slovenskih imen pri vrstah hròœev, o katerih se danes

v Sloveniji zaradi evropskih predpisov najveœ govori in piøe

Cilji priœujoœega prispevka, v katerem podajamo pregled poznavanja vrst hròœevevropskega varstvenega pomena, so:

(1) revizija referenœnega seznama vrst hròœev s prilog Direktive o habitatih(Direktiva Sveta 92/43/EC),

(2) oblikovanje slovenskega poimenovanja vrst hròœev evropskega varstvenegapomena, ki se pojavljajo ali potencialno pojavljajo v Sloveniji,

(3) podati pregled do sedanjega poznavanja statusa, razøirjenosti in raziskanostiobravnavanih vrst pri nas,

(4) podati pregled ekolòkih znaœilnosti in metodolòkih pristopov vzorœenjaobravnavanih vrst glede na rezultate tujih in domaœih øtudij

Naravovarstveni pomen hròœev v okviru omreỉja Natura 2000 v Sloveniji

Tretji œlen Direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC) opredeljujevzpostavitev usklajenega evropskega ekolòkega omreỉja posebnih ohranitvenihobmoœij imenovano Natura 2000 Omreỉje, ki ga sestavljajo obmoœja habitatnihtipov iz Priloge I in habitati vrst iz Priloge II Direktive o habitatih (Direktiva Sveta92/43/EC) omogoœa, da se vzdrỉuje ali obnovi ugodno ohranitveno stanje habitatnihtipov in habitatov vrst na njihovem naravnem obmoœju razøirjenosti

Izbor vrst, katerih varovanje oziroma ohranjanje je v interesu Evropske skupnosti, jenarejen na podlagi kriterijev 1 œlena Direktive o habitatih (Direktiva Sveta92/43/EC) Vrste na seznamu iz Priloge II in/ali IV oziroma V so:

(1) prizadete, razen vrst, katerih naravno obmoœje razøirjenosti je na ozemljuEvropske skupnosti obrobno in ki v zahodni palearktiœni regiji niso prizadeteali ranljive; ali

(2) ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bliỉnji prihodnosti prèle v skupinoprizadetih vrst, œe bodo øe naprej delovali dejavniki ogroỉanja; ali

(3) redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in sedaj niso prizadete aliranljive, se jim pa to lahko zgodi Vrste ỉivijo na omejenih geografskihobmoœjih ali so redko raztresene na øirøem obmoœju; ali

(4) endemiœne in zahtevajo posebno pozornost zaradi posebnosti njihovega tata

habi-Na podlagi strokovnih izhodiøœ, pripravljenih za posamezne taksonomske skupine(npr Drovenik in Pirnat (2003) za hròœe), so bila z Uredbo o posebnih varstvenihobmoœjih (obmoœjih Natura 2000; Ur.l RS øt 49/2004) opredeljena posebna varstve-

na obmoœja za ptice ter potencialna posebna ohranitvena obmoœja za habitatne tipe terrastlinske in druge ỉivalske vrste, ki pokrivajo 35,5% povrøine R Slovenije Zobmoœji, ki izpolnjujejo pogoje za posebna obmoœja varstva, pa s to Uredbo nisodoloœena za Natura 2000 obmoœja (Ur l RS 43/2008), znàa deleỉ 37,2% povrøine RSlovenije Od leta 2008 ima 6.398 km2 (31,6%) ozemlja R Slovenije status posebne-

ga ohranitvenega obmoœja (SCI = Site of Comunity Interest; obmoœje pomembno zaSkupnost; Ur l RS 43/2008) Na podlagi novo pridobljenih podatkov pa se bodoobmoœja dopolnjevala s spremembami oziroma dopolnili Uredbe

Na prilogah Direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC) so uvrøœenenekatere stenotopne vrste hròœev, ki so ogroỉene zaradi œlovekove dejavnosti in so

ỉe na splòno zelo redke vrste Vedenje o teh vrstah je øe vedno zelo pomanjkljivo

V Sloveniji, pa tudi øirøe, je zato izvajanje naravovarstvenih nalog za ohranjanjetakih vrst prav zaradi tega nemogoœe ali pomanjkljivo So pa med izbranimi vrstamitudi krovne vrste (umbrella species), s katerimi prek ohranjanja njihovega habitata

varujemo tudi druge taksonomske skupine in njihove habitate (Krỳtufek 1999) Dosedaj je bilo kot kvalifikacijskih za Natura 2000 obmoœja v Sloveniji opredeljenih 10taksonov hròœev z Uredbo o posebnih varstvenih obmoœjih (Ur.l RS øt 49/2004) na

39 razliœnih potencialnih posebnih ohranitvenih obmoœjih (potencialnih obmoœjihNatura 2000) V glavnem so to obseỉna in gozdnata obmoœja, kjer gozd v povpreœjupokriva veœ kot 80% obmoœja

V skladu z Direktivo o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC) je bila Slovenijauvrøœena v dve biogeografski regiji, alpsko in celinsko (Houston et al 2005, Rubin

et al 2005, Skoberne 2008), za kateri sta bili na podlagi obstojeœih podatkovoblikovani referenœni listi Za vrste na referenœni listi je Slovenija dolỉna opredeli-

ti obmoœja Natura 2000 in zagotoviti ugodno stanje vrst ter spremljati stanje na tehobmoœjih in o njem poroœati Evropski komisiji Celovitost in zadostnost predlogov

se za vsako vrsto preverja na biogeografskih seminarjih (Skoberne 2008) Tako sotudi zakljuœki obeh seminarjev pokazali, da je poznavanje kar nekaj vrst nepopolno

in da so potrebne raziskave in razjasnitve (Zagmajster 2005, Zagmajster inSkaberne 2006) Za razmeroma dobro poznane in v Sloveniji splòno razøirjenevrste je treba nekatera obmoœja dopolniti, da se zagotovi zadostna pokritost s poten-cialnimi obmoœji Natura 2000 za ohranjanje ugodnega ohranitvenega stanja popu-

lacij vrst v Sloveniji To pri posamezni vrsti pomeni 20-60% populacije oziroma80% populacije za prednostne vrste (tabela 1) Zaradi slabe raziskanosti favnehròœev v Sloveniji (Skoberne 2008) so nekatere kasnejøe raziskave pokazale øe nadodatne pomankljivosti, ki niso bile zaobjete v zakljuœkih biogeografskih seminar-jev, saj so bile nekatere vrste øele kasneje na novo odkrite v regijah, kjer predhod-

no niso bile uvrøœene na refrenœno listo, na primer brazdar (Rhysodes sulcatus) v

celinski regiji (Vrezec 2007)

za Slovenijo

Za vse vrste z vsaj potencialnim pojavljanjem v Sloveniji smo zbrali objavljene

in neobjavljene podatke o njihovih ekolòkih znaœilnosti, o pojavljanju, statusu inrazøirjenosti vrst v Sloveniji ter o metodologiji vzorœenja in detekcije s posebnimpoudarkom na metodah, ki so bile testirane pri nas in uvedene v shemo nacionalne-

ga monitoringa hròœev (Vrezec et al 2007, 2008, 2009 in 2010a)

Veœina vrst hròœev je v slovenskem jeziku øe nepoimenovanih, kar velja tudi zavrste s prilog Direktive o habitatih Zato smo v tej øtudiji skùali v kar najveœjemkonsenzu doloœiti slovensko poimenovanje obravnavanih vrst, pri œemer smo sledilimetodi poenotenja slovenskih imen ptic (Janœar 1999, Janœar et al 1999) Pri temsmo opravili pregled zgodovine slovenskega poimenovanja in doloœili izbor enegaimena za nadaljnjo uporabo v strokovni literaturi Prednost je imelo tisto ime, ki je

v zadnjem œasu pogosteje uporabljeno oziroma uveljavljeno Za vrste, ki vslovenøœini do sedaj niso bile øe nikoli poimenovane, smo tvorili imena na novo Pritem smo upòtevali obstojeœe poimenovanje v skupini oziroma smo pri poimeno-vanju pregledali øirøi nabor sorodnih vrst Pri novotvorjenkah smo sledili mor-folòkim in/ali ekolòkim znaœilnostim vrste Pri vseh vrstah smo uredili tudinomenklaturo viøjih taksonomskih enot, pri œemer smo veœinoma izhajali iz obsto-jeœih poimenovanj (npr Drovenik 2003, Brelih et al 2010), ali pa smo jih tvorili nanovo po podobnem principu kot pri vrstah Za obstojeœe poimenovanje smo smatrali

le imena, ki so bila objavljena v øirøe javno dostopnih delih, ne pa tudi v poroœilih

in internih dokumentih Vsa neobjavljena imena in novotvorjenke zato predstav ljamo kot rezultat te øtudije

-Tabela 1: Seznam hròœev (Coleoptera) navedenih v Prilogi II Direktive o

habi-tatih (Direktiva Sveta 92/43/EC), ki so bili obravnavani na biogeografskih jih za alpsko in celinsko regijo v Sloveniji in zakljuœki rezultatov seminarjev

seminar-(Zagmajster 2005, Zagmajster, Skaberne 2006) Prednostne varstvene vrste so

oznaœene z *

Legenda (po Skoberne 2008):

SUF (Sufficient) – zadostno, ni potrebno opredeljevati novih obmoœij, predlog ustrezen

IN MIN (Insufficient minor) – manjøa nezadostnost Potrebnih veœ obmoœij, vendar v okviru

ỉe opredeljenih obmoœij

IN MOD (Insufficient moderate) – delna nezadostnost Potrebno je doloœiti eno ali veœ nih obmoœij ali razøiriti obstojeœe

dodat-IN MAJOR (Insufficient major) – veœja nezadostnost Ni opredeljeno nobeno obmoœje,potrebno je znantno dopolniti predlog

Sci Res (Scientific reserve) – znanstveni pridrỉek Zakljuœek ni moỉen, saj so potrebnedodatne raziskave in razjasnitve; (Scientific reserve in the reference list) – znanstvenipridrỉek glede referenœnega seznama Ni zakljuœka, saj je potrebno preveriti prisotnost vrste

v biogeografski regiji

? – ni zakljuœka, na podlagi razpoloỉljivih podatkov zakljuœek ni mogoœ (povezava s SciRes)

X - vrsta ni na referenœni listi biogeografske regije

Ex – vrsta je v biogeografski regiji poznana le glede na starejøe podatke in je na obmoœjudomnevno izumrla

Rezultati in razprava

Pregled varstveno pomembnih vrst hròœev, ki jih navajajo priloge Direktive ohabitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC), je bil za Slovenijo do sedaj pripravljen dvakrat(Brelih 2001, Drovenik in Pirnat 2003) Vendar se je glede na dopolnitve Direktive

o habitatih in novejøe intenzivnejøe raziskave vrst s prilog direktive tako v Slovenijikot v Evropi izkazalo, da je potrebna ponovna revizija seznama Nov seznam takoobsega 20 vrst hròœev, ki se vsaj potencialno pojavljajo tudi v Sloveniji (tabela 2)

V primerjavi s prejønjima seznamoma, 10 vrst (Brelih 2001) in 16 vrst (Drovenik inPirnat 2003), je novi seznam obøirnejøi Pokazalo se je, da s ciljnimi raziskavamiizbranih vrst in z uvajanjem novih metod vzorœenja (npr Vrezec 2007, Vrezec et al

2008, Kapla in Vrezec 2009), odkrivamo veœje populacije prej povsem neznanih inredkih vrst Primer je økrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus), pri katerem je nedavna

sistematiœna øtudija vrste v Sloveniji (Vrezec et al 2009) pokazala na lokalno visokegostote vrste na nekaterih obmoœjih, œeprav so økrlatnega kukuja øe pred nekaj letioznaœevali za izjemno redko in lokalno izumrlo vrsto (Brelih 2001) Zaradi tega je

po nàem mnenju v seznamu kljuœno obravnavati tudi potencialno pojavljajoœe sevrste pri nas, ki so bile najdene v nam bliỉnjih obmoœjih sosednjih drỉav Øele usmer-jene ciljne raziskave teh vrst lahko potrdijo ali ovrỉejo prisotnost potencialno prisot-nih in domnevno izumrlih vrst (vrste z zadnjimi znanimi najdbami pred letom 1950)pri nas

V primerjavi z zadnjim seznamom iz leta 2003 (Drovenik in Pirnat 2003) so nanovem seznamu øtiri dodatne vrste: Carabus hungaricus, Dytiscus latissimus, Pilemia tigrina in Stephanopachys linearis, med katerimi najdemo za zadnjo vrsto

celo konkretne literaturne navedbe o pojavljanju v Sloveniji (Lưbl in Smetana 2006).Veœina vrst hròœev navedenih v prilogah Direktive o habitatih (Direktiva Sveta92/43/EC) je slabo poznanih S ciljnimi raziskavami in znanimi metodolòkimi pri-jemi bi bilo zato treba potrditi ali ovreœi pojavljanje vseh navedenih vrst, saj glede

na znane in v zadnjem œasu zbrane podatke lahko nedvoumno potrdimo prisotnost lepolovice od 20 vrst Ciljne raziskave so zato kljuœne za konœno oblikovanjestrokovnih podlag in opredelitve omreỉja Natura 2000 v Sloveniji, kakor tudi zavzpostavitev monitoringa recentno potrjenih vrst Pregled dosedanjega poznavanjaposameznih vrst pri nas s priporoœili za sistematiœna vzorœenja in predlogislovenskega poimenovanja podajamo v pregledu vrst

Potrjeno prisotne vrste v Sloveniji

Rhysodes sulcatus (Adephaga, Rhysodidae, Rhysodinae, Rhysodini)

V latinøœini pomeni sulcatus brazdasti, razoran, zarezan, grøki izraz hirsos (iz

katerega je morda izpeljano tudi ime Rhysodes) pa razoran (zgrbanœen) obraz Sicer

je v rodu Rhysodes kar nekaj vrst, dve pa se pojavljata v Z Palearktiki (Rh sulcatus

in Rh comes) Vrsta je brazdasta, kar opisuje ỉe latinsko poimenovanje (slika 1)

Tabela 2: Pregled vrst hròœev, ki jih obravnava Direktiva o habitatih (Direktiva

Sveta 92/43/EC) in za katere je treba opredeliti obmoœja Natura 2000 S

poudarjen-im tiskom so opredeljene vrste, ki se vsaj potencialno pojavljajo tudi v Sloveniji, pri

œemer je bila prisotnost recentno potrjena + ali je bila nazadnje potrjena pred letom

1950 (+), ali pa se vrsta glede na podatke v sosednjih drỉavah pojavlja tudi pri nas

P Za ostale vrste ni verjetno, da bi se v Sloveniji pojavljale - Pojavljanje vrst v

sosednjih drỉavah Avstriji (AU), Italiji (IT), Hrvàki (HR) in Madỉarski (HU) je bilopovzeto po razliœnih virih (Turin et al 2003, Lưbl in Smetana 2006, Fauna Europaea:http://www.faunaeur.org/) Prikazan je tudi pregled vrst v Sloveniji glede na pred-hodne sezname, ki so bili podlaga pri razglàevanju obmoœij Natura 2000 v Sloveniji(Brelih 2001, Drovenik in Pirnat 2003)

Druỉina Vrsta Pojavljaje v sosed Status Brelih Drovenik in

Drỉavah v SLO (2001) Pirnat (2003) Anobiidae Xyletinus tremulicola - -

-Bostrichidae Stephanopachys linearis AU, IT (+)

Bostrichidae Stephanopachys substriatus AU, IT, HR, HU + + +

Buprestidae Buprestis splendens AU, IT, HR, HU (+) (+) (+)

-Carabidae Carabus hungaricus AU, HU P

Carabidae Carabus menetriesi pacholei AU P P

-Carabidae Carabus variolosus AU, IT, HR, HU + +

-Cerambycidae Cerambyx cerdo AU, IT, HR, HU + + +

Cerambycidae Dorcadion fulvum cervae HU

-Cerambycidae Morimus funereus AU, IT, HR, HU + + +

Cerambycidae Pilemia tigrina HU P

Cerambycidae Pseudogaurotina excellens HU

-Cerambycidae Rosalia alpina AU, IT, HR, HU + + +

Cetoniidae Osmoderma eremita AU, IT, HR, HU + + +

Chrysomelidae Macroplea pubipennis -

-Cucujidae Cucujus cinnaberinus AU, HU + + +

Dytiscidae Dytiscus latissimus AU, IT, HR, HU P

Dytiscidae Graphoderus bilineatus AU, IT, HR, HU (+) (+) (+)

Elateridae Limoniscus violaceus AU, HU (+) (+) (+)

Euchiridae Propomacrus cypriacus -

-Geotrupidae Bolbelasmus unicornis AU, IT, HR, HU (+) (+)

Latrhridiidae Corticaria planula IT

-Leiodidae Agathidium pulchellum -

-Leiodidae Leptodirus hochenwartii IT, HR + +

Lucanidae Lucanus cervus AU, IT, HR, HU + + +

Melandryidae Phryganophilus ruficollis AU, HR, HU (+) (+)

-Rhysodidae Rhysodes sulcatus IT, HU + +

Staphylinidae Oxyporus mannerheimii -

-Tenebrionidae Probaticus subrugosus HR, HU

-Tenebrionidae Pseudoseriscius cameroni -

-ØTEVILO VRST

Sl 1: 1 - drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii), 2 - brazdar (Rhysodes sulcatus),

3 - zrnasti kapucar (Stephanopachys substriatus), 4 – gladki kapucar

(Stephanopachys linearis) Foto: Andrej Kapla, Maxim Smirnov.

Anglèko ime za poddruỉino Rhysodinae je wrinkled bark beetles, kar bi v nàem

prevodu pomenilo brazdasti podlubniki, takøno ime pa bi lahko mèali z druỉinoScolytidae Zaradi tega predlagamo za vrsto Rhysodes sulcatus preprosto ime braz-

dar, ki je bilo za vrsto ỉe uporabljeno (npr Vrezec 2006 in 2007), za sorodno vrsto

Rhysodes comes pa sibirski brazdar.

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: brazdarji (Rhysodidae)

Poddruỉina: brazdarji (Rhysodinae)

Pleme: brazdarji (Rhysodini)

Rod: brazdarji (Rhysodes)

brazdar (Rhysodes sulcatus)

sibirski brazdar (Rhysodes comes)

Brazdar (Rhysodes sulcatus) je stenotopna gozdna vrsta, ki ỉivi v trhlem lesu

odmrlih dreves (Koch 1989) V Srednji Evropi ga priøtevajo med t.i pragozdne

relik-te oziroma »Urwald« vrsrelik-te, kar zdruỉuje saproksilne vrsrelik-te hròœev vezane na gozdnesestoje s pragozdno strukturo, katere kljuœni del je odmrla lesna masa in velikapestrost gozdnega habitata (Müller et al 2005) Drevesna vrsta trhlega debla priizboru mikrohabitata brazdarja oœitno ni tako pomembna, saj je bil najden tako v lis-tavcih kot iglavcih, denimo v jelki (Abies alba), smreki (Picea abies), bukvi (Fagus sylvatica), trepetliki (Populus tremula) in hrastu (Quercus sp.) (Burakowski 1975,

Bussler et al 2005) Bolj pomembna je vlaỉnost trhline, saj ỉivi v dokaj vlaỉnihdeblih Odrasli hròœi prezimujejo pod lubjem ali v lesu Zdruỉujejo se lahko v man-jøe skupine, neredko pa so mednje pomèane tudi liœinke (Grandi 1972) Odraslihròœi so ob mraku in noœno aktivne ỉivali (Vavra in Drozd 2006a), œeprav so bili naodmrlih deblih najdeni tudi podnevi (Vrezec 2007) O poveœani aktivnosti poroœajo

od zaœetka maja do septembra (Burakowski 1975)

Po nekaterih izkùnjah se odrasle ỉivali v œasu parjenja pojavljajo na t.i.gnezditvenih deblih, torej padlih trohneœih drevesih ali stojeœih sùicah Brazdar jeprimarno noœna in veœerna ỉival (Vavra in Drozd 2006a), vendar se v œasu parjenjapojavlja tudi podnevi (Vrezec 2007) Noœni pregled trohneœih debel je zato ena odmetod, ki jo predlagamo za priloỉnostni obisk terena Druga natanœnejøa metoda jelov s pregradnimi pastmi, ki so namèœene na deblu (slika 2) Metoda se je izkazala

za dokaj uspèno pri detekciji vrste, vendar zahteva veœji lovni napor t.j postavitevveœjega øtevila pasti (Vrezec et al 2009)

V Sloveniji je ekologija in razøirjenost brazdarja zelo slabo poznana Vrsta je sicerpoznana iz sosednje Italije in Madỉarske V Sloveniji velja brazdar za izjemno redkovrsto, saj je danes poznan zgolj iz koœevskih bukovih pragozdov z jelko (Omphalodo- Fagetum s.lat.) in z Boœa, kjer je bil najden v sestoju bukovo-kostanjevega gozda

(Castaneo-Fagetum) (Drovenik in Pirnat 2003, Vrezec 2007, M Kahlen pisno).

Razøirjenost brazdarja pa ni omejena zgolj na pragozdne in dobro ohranjene sestojesredi veœjih gozdnih kompleksov, paœ pa tudi na gospodarski gozd z viøjim deleỉem

odmrle lesne mase in debelega drevja (Vrezec 2007) Zaradi tega sklepamo, da jerazøirjenost vrste glede na sicerønjo habitatsko ohranjenost slovenskih gozdov øevedno zelo podcenjena V strokovnih podlagah je bilo za brazdarja v okviru omreỉjaNatura 2000 po takrat dostopnih podatkih predlagano le eno obmoœje (Drovenik inPirnat 2003), danes vkljuœeno v SCI SI3000263 Koœevsko Pokritost vrste je bila nabiogeografskih seminarjih opredeljena kot zadostna (SUF) v alpski regiji in odsotna(X) v celinski regiji (tabela 1), kar pa se je kasneje glede na novejøe najdbe (Vrezec2007) izkazalo za napaœno opredelitev, saj vrsta ỉivi tudi v celinski regiji Glede nadosedanje raziskave (Vrezec et al 2009) ocenjujemo, da je razøirjenost vrste vSloveniji nezadostno poznana in bi bile zato potrebne ciljne raziskave ugotavljanjaprisotnosti vrste v gozdnih rezervatih z veœjo koliœino odmrle lesne mase.

Carabus menetriesi (Adephaga, Carabidae, Carabinae, Carabini)

Zaradi specifiœne vezanosti na barja s øotnim mahom (Turin et al 2003), staPirnat in Drovenik (2004) vrsto Carabus menetriesi poimenovala barjanski krèiœ

(slika 3), saj gre vsaj pri nas za edino vrsto velikih krèiœev (Carabus) vezano na tak

ỉivljenjski prostor

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: krèiœi (Carabidae)

Poddruỉina: krèiœi (Carabinae)

Pleme: veliki krèiœi (Carabini)

Rod: veliki krèiœi (Carabus)

barjanski krèiœ (Carabus menetriesi)

Sl 2: Pregradna past, primerna za kvantitativno vzorœenje v populaciji brazdarja

(Rhysodes sulcatus) in podobnih, na trhlih deblih aktivnih hròœev.

Risba: Andrej Kapla

Sl 3: 1 - bukov kozliœek (Morimus funereus) Δ, 2 - ≈, 3 - sijajni krasnik (Buprestis

splendens), 4 - alpski kozliœek (Rosalia alpina) Δ, 5 - ≈, 6 - barjanski kreøiœ

(Carabus menetriesi), 7 moœvirski kreøiœ (Carabus variolosus) Δ, 8 ≈, 9

-stepski kreøiœ (Carabus hungaricus) Foto: Andrej Kapla, Lech Borowiec.

Vlagoljubna vrsta krèiœa, razøirjena v severovzhodni Evropi in zahodnem deluSibirije, poleg tega najdemo izolirane populacije v goratem predelu Srednje Evrope,kjer vrsta velja za ledenodobni relikt (Turin et al 2003) Nominotipska podvrsta jerazøirjena v severni in osrednjem delu evropskega dela Rusije, v zahodni Sibiriji,severovzhodni Ukrajini, Baltskih deỉelah, Poljski, severozahodni Slovàki Podvrsta

pacholei pa je razøirjena v Srednji Evropi: na jugu in severovzhodu Œèke, na

Sàkem, deỉeli Mecklenburg-Vorpommern, na vzhodu in jugovzhodu Bavarske ter

v vzhodni in severni Avstriji Populacije podvrste pacholei so razprøene, redke in po

vsej verjetnosti moœno ogroỉene (Turin et al 2003) Barjanski krèiœ ỉivi vzamoœvirjenih predelih gozdov in gozdnih øotiøœih na aluvialnih in diluvialnih tleh

V veœini primerov gre za izolirane populacije Podvrsta pacholei je po trenutnem

vedenju vezana bolj na prehodna in nizka barja (Turin et al 2003) Razmnoỉevanjepoteka spomladi ali poleti, odvisno od zemljepisne øirine Odrasli osebki se pojavl-jajo od konca aprila do septembra, z najviøjo pogostnostjo v zaœetku junija, in sonoœno aktivne ỉivali (Farkaœ et al 2006) Prezimijo v drevesnih hlodih ali podmahom (Turin et al 2003, Farkaœ et al 2006)

Zaradi redkosti in ogroỉenosti populacij barjanskega krèiœa (Turin et al 2003)uporabljajo pri raziskavah vrste ỉivolovne talne pasti (Farkaœ et al 2006) Izvedbeno

je metoda podobna tisti, ki je opisana pri moœvirskem krèiœu, le da pasti jamo v za vrsto ustreznem barjanskem okolju

postavl-Barjanskega krèiœa za Slovenijo navaja Sokola (1911), pri œemer navajapodatek amaterskega entomologa Josefa Severja z Ljubljanskega barja Sever je bil

v tistem œasu znan kot preprodajalec hròœev, øe posebej jamskih V ta namen je celonamerno spreminjal najdiøœa na etiketah ujetih ỉivali, zaradi œesar barjanskegakrèiœa z doloœeno mero negotovosti priøtevamo k favni hròœev Slovenije(Drovenik in Pirnat 2003) Drugih podatkov o pojavljanju vrste pri nas namreœ ni

Carabus variolosus (Adephaga, Carabidae, Carabinae, Carabini)

Ime moœvirski krèiœ je za vrsto Carabus variolosus predlagal Drovenik (2003),

saj gre za izrazitega specialista na vlaỉne in zamoœvirjene breỉine gozdnih potokov.Novejøe taksonomske raziskave razkrivajo, da sta dve opisani podvrsti moœvirskegakrèiœa pravzaprav samostojni vrsti in tako predlagajo njuno loœeno obravnavo(Turin et al 2003, Eggers 2004) Pri nas ỉivi juỉna (pod)vrsta Carabus (variolosus) nodulosus (slika 3), C (variolosus) variolosus pa je razøirjen severneje od Vojvodine

prek Karpatov do Œèke Zato smo oba taksona razliœno poimenovali Nàa(pod)vrsta C nodulosus naj zato obdrỉi ime moœvirski krèiœ, (pod)vrsta C variolo- sus pa dobi ime vzhodni moœvirski krèiœ Poleg moœvirskega krèiœa je bila pred

kratkim v Sloveniji odkrita øe ena izrazito higrofilna vrsta velikega krèiœa, Carabus clatratus (Vrezec et al 2007), za katerega predlagamo ime povodni krèiœ, ki je bilo

ỉe uporabljeno (Bric 2011), œeprav se je uporabljalo tudi ime obreỉni krèiœ(Bellmann 2009) Slednje ime je po nài oceni manj ustrezno, saj je vrsta vezana

predvsem na poplavna obmoœja ob rekah, zlasti pa moœvirja, barja in vlaỉni

travni-ki, ter ne zgolj na obreỉja (Turin et al 2003)

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: krèiœi (Carabidae)

Poddruỉina: krèiœi (Carabinae)

Pleme: veliki krèiœi (Carabini)

Rod: veliki krèiœi (Carabus)

moœvirski krèiœ (Carabus (variolosus) nodulosus)

vzhodni moœvirski krèiœ (Carabus (variolosus) variolosus)

povodni krèiœ (Carabus clatratus)

Moœvirski krèiœ je specializirana stenotopna vrsta, ki je vezana na gozdne potoke

in ozek pas izjemno vlaỉnega obreỉja, ki ga navadno poràœajo sestoji moœvirnih natih gozdov, zlasti sestoji s œrno jeløo Alnus glutionosa, Equiseto-Fraxinetum, Carici-Fraxinetum, Fagetum in Carpinetum (Drovenik in Pirnat 2003, Müller-

list-Kroehling 2006, Vrezec et al 2007) Vrsta ỉivi na izjemno vlaỉnih in manjzaràœenih gozdnih tleh ob robu vodnih teles in se izogiba kisle podlage (Matern et

al 2007a, Marinœek 2010) Vrh aktivnosti odraslih hròœev ima moœvirski krèiœ vspomladanskem œasu med majem in junijem, ko je tudi reproduktivno obdobje vrste(Matern et al 2007b) Hròœi so dolgoỉivi, dve do tri leta, imajo nizek disperzijskipotencial in ỉivijo v relativno majhnih s primernostjo habitata omejenih populacijah.Odrasli hròœi prezimujejo v trhlem lesu ali zariti v substrat (prst ali mivka) vneposredni bliỉini vodnega vira, po øtudiji iz SV Slovenije ne veœ kot 3,5 metra daleœ(Marinœek 2010) Nedavna øtudija iz Nemœije (Matern et al 2007b) je pokazala napomen velikosti lokalnih metapopulacij pri ohranjanju vrste, saj lahko ob kritiœnemzmanjøanju populacije vrsta izgine kljub navidez ugodnim razmeram v habitatu.Moœvirski krèiœ je sicer poznan iz vseh Sloveniji sosednjih deỉel

Glede na priporoœila iz tujine (Matern et al 2007b) ima lahko dolgotrajno

vzorœen-je z odstranvzorœen-jevanvzorœen-jem osebkov, na primer talne pasti z vinskim kisom, za populacivzorœen-jenegativne dolgoroœne posledice Zato je predlagana metoda lova z ỉivolovnimi past-

mi, ki so postavljene tik ob potoku in sicer 15 pasti na lokacijo (Vrezec et al 2008)

V lonœkih je le zelo majhna koliœina kisa (za privabljanje) in veœje øtevilo struktur(kamenœki, kòœki lubja in vejice), ki prepreœujejo utopitev ujetih ỉivali Takøne pasti

so lahko postavljene do treh dni Za daljøa obdobja vzorœenja so potrebne klasiœnetalne pasti z vinskim kisom, vendar lahko taka vzorœenja negativno vplivajo na pop-ulacijo vrste, zato naj bodo uporabljena le v skrajnih in predvsem enkratnih primerih

Z intenzivno raziskavo vrste v okviru nacionalnega monitoringa (Vrezec et al.2007) se je poznavanje biologije, ekologije in razøirjenosti moœvirskega krèiœa vSloveniji bistveno izboljøalo Na podlagi te øtudije so bile izdelane pregledne refer-enœne tabele za vrsto, ki dosega pri nas relativne abundance do 1,50 osebka / 10lovnih noœi oziroma v povpreœju med 0,19 in 0,54 osebka / 10 lovnih noœi (Vrezec

in Kapla 2007a) Kaỉe, da je moœvirski krèiœ v Sloveniji splòno razøirjena vrsta(Vrezec et al 2007) Øe vedno pa vrsta na nekaterih obmoœjih presenetljivo øe ni bila

najdena Moœvirski krèiœ je trenutno kot kvalifikacijska vrsta doloœen na 9 SCIobmoœjih v Sloveniji (SI3000181 Kum, SI3000220 Drava, SI3000172 ZgornjaDrava s pritoki, SI3000051 Krakovski gozd, SI3000194 Radgonsko - KapelskeGorice, SI3000262 Sava - Medvode – Kresnice, SI3000229 Vrhe nad Rào,SI3000225 Dolina Branice, SI3000270 Pohorje), vendar pa zakljuœki biogeografskihseminarjev za obe regiji predvidevajo dodatne raziskave (Sci Res) in dopolnilaobmoœij (IN MOD, IN MIN; tabela 1), saj po oceni nabor obmoœij zajema manj kot

1 % slovenske populacije (Vrezec et al 2007) V okviru raziskav nacionalnega itoringa je bil glede na deleỉ slovenske populacije in druge parametre podan predlog

mon-za dopolnitev omreỉja Natura 2000, ki bi skupno z ỉe doloœenimi obmoœji mon-zajemalokoli 19 % slovenske populacije moœvirskega krèiœa (Vrezec et al 2007) in zajemadodatna obmoœja: Goriœko, Zgornja Mura, Mura, Boœ-Haloze-Donaœka gora,Liœenca pri Poljœanah, Ràica, Trojane, Dol-Kresnice-Litija, Zasavje, DolinaVipave, Krimsko hribovje-Meniøija, Koœevsko, Trnovski gozd-Nanos in Karavanke

Graphoderus bilineatus (Adephaga, Dytiscidae, Dytiscinae, Aciliini)

Vrsta sodi v pleme Aciliini, v kateri sta dve vrsti rodu Acilius in øtiri vrste rodu Graphoderus Slovensko je zaenkrat poimenovana le vrsta Acilius sulcatus kot braz-

dasti plavaœ (npr Drovenik 2003) Zato predlagamo ime plemena Acilini plavaœi.Rod Acilius so torej brazdasti plavaœi, rod Graphoderus pa bi lahko bili gladki

plavaœi, saj samice nimajo izrazitih reber na pokrovkah Najmanjøi v rodu

Graphoderus je G austriacus (Freude et al 2004) zato je upraviœeno ime mali

plavaœ (manjøi tudi od obeh vrst Acilius) Ostanejo øe tri vrste G bilineatus, G cinereus in G zonatus Vrsta G zonatus je stenotopna in vezana na kisle barjanske

vode s øotnim mahom (Koch 1989), zato jo lahko imenujemo barjanski plavaœ Vrsta

G bilineatus je dobro prepoznavna po øirokem svetlem pasu na oprsju in nekoliko

ob bokih razøirjenih pokrovkah (slika 4), zato predlagamo ime ovratniøki plavaœ Zavrsto G cinereus bi teỉko nàli izjemno specifiœno oziroma jasno prepoznavno

znaœilnost Navadni plavaœ ni primerno, saj je vrsta Acilius sulcatus precej

pogoste-jøa Zato predlagamo kar ime gladki plavaœ, ki je tudi ime celotnega rodu Iz

pleme-na Aciliini ostane øe nepoimenovapleme-na vrsta Acilius canaliculatus Gre za stenotopno

vrsto, ki je izrazito vezana vodna telesa v gozdnem okolju (silvikolna vrsta; Koch1989) Zaradi tega predlagamo ime gozdni plavaœ

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: kozaki (Dytiscidae)

Poddruỉina: pravi kozaki (Dytiscinae)

Pleme: plavaœi (Acilini)

Rod: brazdasti plavaœi (Acilius)

brazdasti plavaœ (Acilius sulcatus)

gozdni plavaœ (Acilius canaliculatus)

Rod: gladki plavaœi (Graphoderus)

Sl 4: 1 - ovratniøki plavaœ (Graphoderus bilineatus), 2 - bledi glivar (Bolbelasmus

unicornis) Δ, 3 - ≈, 4 - rdeœevratec (Phryganophilus ruficollis), 5 - økrlatni

kukuj (Cucujus cinnaberinus), 6 - vijoliœna pokalica (Limoniscus violaceus), 7

– marogasta zelikarica (Pilemia tigrina) Δ, 8 – ≈ Foto: Andrej Kapla, Lech

Borowiec

mali plavaœ (Graphoderus austriacus)

ovratniøki plavaœ (Graphoderus bilineatus)

gladki plavaœ (Graphoderus cinereus)

barjanski plavaœ (Graphoderus zonatus)

Œeprav je ovratniøki plavaœ (Graphoderus bilineatus) evritopna vrsta (Koch

1989), gre za enega najredkejøih kozakov v Evropi, saj nikjer ni pogost Vrsta jekisloljubna in ỉivi v bogato zaraslih veœjih stojeœih vodah in barjanskih jezerih(Koch 1989, Hendrich in Balke 2000) Izkazalo se je, da so med vodnimi hròœinajbolj obœutljive na spremembe vrste, ki so znaœilne za kisle in z nutrienti revnemlake ter vrste velikih, bogato zaraslih mezo- do evtrofnih stojeœih voda v poplavnihobmoœjih rek (Gerend 2003) Ekolòko ovratniøki plavaœ ustreza obema tipoma, zatonjegova redkost ni presenetljiva Hendrich in Balke (2000) navajata, da je vrsta poEvropi razøirjena v osenœenih stojeœih vodah s œisto vodo, v gozdnih barjanskihmlakah, tudi gramoznicah Vrsta se najverjetneje izogiba vodam, ki so naseljene splenilskimi ribami, podobno kot je to znano za brazdastega plavaœa (Åbjưrnsson et

al 1997) Ovratniøki plavaœ se razmnoỉuje navadno v plitvih do enega metra

globok-ih vodah zaraslglobok-ih z vodno grebeniko (Hottonia palustris), v katero samica odlaga

jajca (Hendrich in Balke 2000) V Sloveniji je sicer vodna grebenika razøirjena poLjubljanskem barju, ob Spodnji Savi in Krki ter pogosteje ob reki Muri (Jogan 2001).Vsekakor je lahko razøirjenost vodne grebenike pri nas vsaj delno vodilo za iskanjevrste v Sloveniji Pomembna je tudi obreỉna zarast vodnih teles, pri œemer vrsta izbi-

ra øotni mah (Sphagnum), øà (Carex) in biœek (Schoenoplectus) (Hendrich in Blake

2000) Da je vrsta zares redka in da se tudi sicer pojavlja v zelo nizkem øtevilu, priœapodatek iz intenzivne raziskave zdruỉbe kozakov na Øvedskem, kjer so med 184 uje-timi plavaœi iz rodu Graphoderus ujeli le en osebek ovratniøkega plavaœa (Lundkvist

et al 2002)

Vzorœenje vodnih hròœev je pri nas potekalo veœinoma z vodno mreỉo, redkeje ssvetlobnimi pastmi Glede na sicerønjo redkost vrste je moỉno, da je bila vrsta s temimetodami spregledana Kot uspèno metodo vzorœenja za vrsto so po Evropi upora-bili vodne pasti (Lundkvist et al 2002, Kalninø 2006, Koese in Cuppen 2006), kar jebila pri nas zelo redko uporabljena metoda (Vrezec in Kapla 2007a) Past za vzorœen-

je vodnih mesojedih hròœev (Brucker et al 1995) se je izkazala za zelo uœinkovito,zlasti pri vzorœenju pravih kozakov (Dytiscinae) (Vrezec et al 2008) Gre za nekevrste vrøi podobno mrhovinsko past, pri œemer za vabo uporabimo kos ribjega mesa,jeter ali maœje hrane in jo potopimo v vodo Sicer se za vzorœenje ovratniøkega koza-

ka uporablja tudi klasiœno zajemanje vode s sitom in sicer med obreỉnim rastlinjem(Koese in Cuppen 2006, Kalman et al 2008), priporoœena pa je kombinacija obehmetod (van Helsdingen et al 1996) Kot najugodnejøi œas vzorœenja Cuppen et al.(2006) priporoœajo spomladanski (april-junij) in zgodnje jesenski œas (avgust-sep-tember)

Œeprav ovratniøki plavaœ sodi na seznam slovenske koleopterofavne (Guérguiev1971), pa kljub nekaterim intenzivnejøim raziskavam favne vodnih hròœev pri nas

(npr Kajzer 2001, Drovenik 2002 in 2004, Ambroỉiœ et al 2005, Vrezec et al 2008)prisotnost vrste v zadnjem œasu ni bila potrjena Za Slovenijo sta znana le dva stare-jøa podatka iz osrednje Slovenije (Franciscolo 1979) in iz Raœ (Drovenik in Pirnat2003) Vrsta je sicer poznana iz vseh sosednjih drỉav, Avstrije, Italije, Hrvàke inMadỉarske (tabela 2) Zato bo treba v prihodnosti øe podrobneje raziskati razøirjenostvrste in nasploh potrditi ali ovreœi hipotezo, da gre za pri nas izumrlo vrsto Za vrsto

je sicer razglàeno tudi eno SCI obmoœje SI3000257 Raœki ribniki-Poỉeg, kjer paprisotnosti vrste kljub vzorœenju nismo potrdili (Vrezec et al 2008) Na biogeograf-skih seminarjih je bila obravnavana le v celinski regiji, kjer je bila oznaœena s SciRes, kar pomeni, da so za vrsto potrebne ciljne raziskave usmerjene v ugotavljanjeprisotnosti, razøirjenosti in znaœilnosti habitata (tabela 1)

Leptodirus hochenwartii (Polyphaga, Leiodidae, Cholevinae, Leptodirini)

Jamski hròœ drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) velja za prvo opisano

jam-sko ỉival, ki je bila prepoznana kot prava jamska (troglobiontska) in troglomorfnavrsta (slika 1) Øele prva najdba drobnovratnika v Postojnski jami in za tiste œasekvaliteten strokovni opis v œasopisu Illyrisches Blatt (Schmidt 1832), je sproỉil veœjezanimanje in odkrivanje drugih jamskih nevretenœarjev (Aljanœiœ 1986, Polak 2005).Schmidt (1832) je opisu v nemøkem jeziku dodal tudi slovensko poimenovanje -drobnovratnik, kar je izjemno pri opisih nevretenœarjev celo dandanes.Drobnovratnika in druge kasneje opisane sorodne vrste so entomologi 19 stoletjauvrøœali v veliko druỉino mrharjev (Silphidae) Jeannel (1911, 1924) je jamske vrsteuvrstil v poddruỉino Bathysciinae in jo kasneje uvrsti v novo druỉino Catopidae(Jeannel 1936) Kasneje je bila druỉina Catopidae prepoznana kot mlajøi sinonimdruỉine Cholevidae, ta pa je vkljuœena v veœjo monofiletsko druỉino Leiodidae(Newton 1998, Perreau 2000) Nekateri avtorji øe danes priznavajo Cholevidae narangu druỉine, veœina pa uporablja druỉino Leiodidae s poddruỉino Cholevinae, kivkljuœuje pleme Leptodirinae V slovenski literaturi so se nekajkrat pojavila sloven-ska poimenovanja druỉin kot so katopidi, holevidi, leptodirini oziroma mrharœki terjamski mrharœki (Drovenik 2003, Vrezec et al 2004), kar ne ustreza sistematskemupoloỉaju skupine ali pa so to preproste izpeljanke iz latinskih poimenovanj Glede nadejstvo, da veœina pripadnikov druỉine Leiodidae ỉivi v prsti oziroma zemlji bolj alimanj globoko predlagamo ime druỉine zemljarji, ime poddruỉine Cholevinae pazaradi specifiœnosti in izjemnosti zaradi velikega øtevila endemiœnih vrst kar holeve,kar je nov slovenski izraz izpeljan in latinskega izraza Za pleme Leptodirini spreteỉno jamskimi vrstami pa predlagamo ime podzemljarji, podobno imenu kakrøno

je za ta pleme uporabljeno v hrvàœini (Ozimec 2005)

Trenutno je v novejøi zbirni zoolòki literaturi druỉine hròœev Leiodidae(Cholevinae) = Cholevidae (Newton 1998, Perreau 2000) sprejeta le ena vrsta drob-novratnika(Leptodirus hochenwartii), ki pa se deli v øest geografsko izoliranih pod-

vrst, zato podajamo predlog poimenovanja tudi vseh podvrst Molekularne analizebodo pokazale ali opisane podvrste ustrezajo statusu vrst (Polak in Trontelj 2008) V

tem primeru bi ohranili podvrstno poimenovanje kot vrstno

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: zemljarji (Leiodidae)

Poddruỉina: holeve (Cholevinae)

Pleme: podzemljarji (Leptodirini)

Rod: drobnovratniki (Leptodirus)

drobnovratnik ( Leptodirus hochenwartii)

drobnovratnik(Leptodirus hochenwartii hochenwartii)

dolenjski drobnovratnik(Leptodirus hochenwartii schmidti)

primorski drobnovratnik(Leptodirus hochenwartii reticulatus)

uœki drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii pretneri)

gorski drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii croaticus)

velebitski drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii velebiticus)

Drobnovratnik ( Leptodirus hochenwartii) je prava troglobiontska ỉival, brez oœi

in brez pigmentov v tegumentu Ima znaœilno napihnjen zadek (fisogastriœenabdomen) in izrazito podaljøane okonœine Navadno ỉivi v veœjih in globljih jamah stemperaturo od 5 do 12oC (Drovenik in Pirnat 2003, Vrezec et al 2007) Raziskaveekologije in etologije drobnovratnika ter sorodnih jamskih vrst hròœev so piœle.Znano je, da so jamske vrste hròœev relativno dolgoỉive (Rusdea 1998), kakor tudi,

da imajo kot prilagoditev na ỉivljenje v podzemlju zmanjøano øtevilo veœjih jajœec incelo izpadle stadije larvalnih stadijev (Deleurance-Glaucon 1963) Kljub dolgi tradi-ciji preuœevanja jamskih hròœev na teritoriju Slovenije so raziskovalci doslej zbirali

le podatke o geografski razøirjenosti vrste in podvrst (npr Vrezec et al 2007).Drobnovratnik je mrhovinar, saj je bilo opazovano hranjenje na razliœnih ỉivalskihkadavrih, morda pa se vrsta prehranjuje tudi z organskim drobirjem, saj se drob-novratniki zbirajo na vlaỉnih sigastih stenah v jamah, kjer s stropa mezi pronicajoœavoda s povrøja (Vrezec et al 2007)

Za vzorœenje drobnovratnika je izdelana metodologija postavljanja in kontroleỉivolovnih pasti s standardiziranimi vabami (Kùtor in Novak 1980) Metoda pred-videva postavitev 10 pasti (plastiœni kozarci), v razmiku 10 metrov med pastmi inkontrolirani po pribliỉno 10 dneh (+ 2 dni) Pasti so ỉivolovke, kar prepreœuje izlovejamske favne Dolgotrajne neselektivne pasti s fiksativi so se namreœ izkazale za nar-avovarstveno zelo problematiœne (Polak 2006) Osebke po determinaciji izpustimo.Vse pasti oznaœujemo z etiketo na kateri je naveden namen raziskave, izvajalec inkontaktni naslov izvajalca Pozicijo nastavljenih pasti se oznaœi v naœrt ali skicojame, kar omogoœa ponovljivost metode Naœrt jame z vrisanimi pastmi je obveznapriloga popisnega protokola (glej tudi Vrezec et al 2007)

Rod in vrsta imata tipiœno severozahodno dinarsko razøirjenost (Polak 2002) odBanjøke planote na severu do juỉnega Velebita na jugu Na celotnem arealu jetrenutno poznanih øest podvrst (Newton, 1998, Perreau, 2000): Leptodirus hochen- wartii hochenwartii, L h schmidti, L h reticulatus, L h pretneri, L h croaticus

in L h velebiticus Priœakovati je nova odkritja znotraj tega obmoœja in opise

novih taksonov na podvrstnem nivoju Razøirjenost hròœa drobnovratnika je vSloveniji relativno dobro poznana Trenutno poznamo 97 nahajaliøœ (Vrezec et al.2009) Predvsem v breznih, ki so biolòko slabo raziskana, na veœjih sklenjenihkràkih obmoœjih kot so Javorniki – Sneỉnik, Nanos – Trnovski gozd ter Matarskopodolje, Koœevski in Dolenjski masivi so nove najdbe povsem priœakovane Glede

na odkritje drobnovratnika na sosednjem Ỉumberaku na Hrvàkem (Ozimec 2005)lahko vrsto potencialno priœakujemo tudi na Gorjancih Velja pa izpostaviti, da jebiolòko dobro raziskanih tudi veliko jamskih objektov, ki so na videz kot habitatdrobnovratnika ustrezni, vendar tam ni bil najden Øtevilni podatki temeljijo le naenkratnih obiskih jam Drobnovratnik je bil na seznam prilog Direktive o habitatih(Direktiva Sveta 92/43/EC) dodan na predlog Slovenije (Skoberne 2004).Trenutno je za ohranjanje drobnovratnika v Sloveniji doloœenih 16 SCI obmoœij,kar je glede na zakljuœke biogeografskih seminarjev zadosten predlog (SUF; tabela1) Obmoœja zajemajo vse tri podvrste ỉiveœe v Sloveniji in nekatere na videz izoli-rane skupine populacij Øtiri obmoœja (SI3000131 Skednevnica, SI3000152Vodena jama, SI3000156 Ỉupanova jama in SI3000185 Koprivnica) so toœkovnaobmoœja omejena le na jamski objekt Øtiri obmoœja (SI3000057 Vrhtrebnje – Sv.Ana, SI3000171 Radensko polje – Vriønica, SI3000188 Ajdovska planota,SI3000197 Slavinski ravnik) so nekoliko razøirjena obmoœja okrog pomembnihjamskih objektov za to vrsto, ostalih sedem pa je zelo velikih SCI obmoœij(SI3000276 Kras, SI3000231 Javorniki – Sneỉnik, SI3000232 Notranjski trikotnik,SI3000233 Matarsko podolje, SI3000255 Trnovski gozd - Nanos, SI3000256Krimsko hribovje – Meniøija, SI3000263 Koœevsko), v katere je vkljuœenih znat-

no øtevilo jam s prisotnostjo te vrste Na obmoœju SI3000129 Rinỉa pa vrsta neỉivi, zato jo bo potrebno v nadaljnih revizijah omreỉja Natura 2000 v Slovenijiizloœiti (Vrezec et al 2007)

Limoniscus violaceus (Polyphaga, Elateridae)

Vrsta Limoniscus violaceus je srednje velika pokalica (10 – 12 mm) tipiœnega

izgleda (slika 4) Glava in oprsje sta œrna do œrnomodro obarvana, pokrovke so nomodre ali vijoliœne barve Moỉna je sicer zamenjava s podobno obarvanimi vrsta-

tem-mi iz rodu Cidnopus, vendar je malokatera tako izrazito modro do vijoliœno

obar-vana Zato zanjo predlagamo slovensko ime vijoliœna pokalica

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: pokalice (Elateridae)

Rod: vijoliœne pokalice (Limoniscus)

vijoliœna pokalica (Limoniscus violaceus)

Vijoliœna pokalica (Limoniscus violaceus) ỉivi v ostankih primarnih hrastovih

(Quercus) in bukovih (Fagus) sestojev od nadmorske viøine 400-500 m (Økorpík in

Mourek 2006) Vrsta ỉivi v drevesnih duplih, katerih mulj je v stiku s tlemi.Drevesna vrsta naj ne bi bila pomembna, pomembno pa je, da je duplo zàœiteno preddirektnimi vremenskimi vplivi (deỉjem) in da se v njem ne razràœajo zeli (Økorpík

in Mourek 2006) Drevesni mulj naj bi bil œrne barve Liœinke so verjetno omnivore(Whitehead 2003), v zaœetku nekrofagi, proti koncu razvoja pa plenilci (Økorpík inMourek 2006) Liœinke za svoj razvoj potrebujejo 15-16 mesecev, nato se predvido-

ma konec junija pomaknejo globlje v mulj ali v tla, kjer se zabubijo (Whitehead2003) Mladostni osebki ostanejo in prezimijo v bubini kamrici (od avgusta do apri-la) Odrasli osebki se pojavijo spomladi v zelo kratkem œasovnem obdobju od aprila

do junija in jih najdemo veœinoma v bliỉini mesta razvoja (van Helsdingen et al

1996, Whitehead 2003, Økorpík in Mourek 2006) Nàli so jih tudi v veœernem œasu,

ko so se prehranjevali na cvetovih gloga (Crataegus monogyna) (Whitehead 2003).

Raziskave na Slovàkem (Zach 2003) pripisujejo manjøo pomembnost drevesnivrsti, ỉivljenjski dobi in premeru drevesa ter velikosti dupla za preỉivetje osebkov

Za najpomembnejøi dejavnik se je izkazala zàœitenost dupla pred direktnimi menskimi pojavi in kvaliteta mulja, œrnega substrata v danem mikrohabitatu (Zach

vre-2003, Økorpík in Mourek 2006) Res pa debelejøa drevesa in veœja dupla lahko tavljajo stabilnejøe pogoje Med øtevilnimi metodami poleg klasiœnega pregledovan-

zago-ja vsebine pritalnih dupel z iskanjem liœink, predlagamo prestrezne pasti, s katerimi

bi zaprli odprtino dupla v œasu poveœane aktivnosti odraslih hròœev, ki izletajo izdupla (Økorpík in Mourek 2006)

Iz Slovenije je vijoliœna pokalica poznana le po eni literaturni navedbi iz 19 letja (Brancsik 1871) Bila je najdena na orehu (Juglans regia) nekje v okolici

sto-Lenarta v Slovenskih goricah Novejøe najdbe niso znane Vrsta je trenutno navana kot izumrla v Sloveniji (tabela 1), vendar je lahko to le plod odsotnostiraziskav pri nas, zato bi bilo vrsto potrebno iskati po uveljavljenih metodah vzorœen-

obrav-ja (Vrezec et al 2008)

Buprestis splendens (Polyphaga, Buprestidae, Buprestinae, Buprestini)

Odrasli osebki vrst druỉine Buprestide izstopajo med hròœi po lepoti barv, zato sojih poimenovali krasniki (Drovenik 2003) Obravnavana vrsta Buprestis splendens je

ena veœjih (15-29 mm) v evropskem prostoru (slika 3) Vrsta je izjemno barvita, karnakazuje ỉe latinsko ime splendens (lat splendeo = blesteti, lesketati, svetiti, ỉareti,

sijati), zato predlagamo za vrsto ime sijajni krasnik Odrasli osebki so namreœ lahkozeleno-zlate, smaragdno-zelene ali vijoliœno-purpurne barve in se kovinsko svetijo.Povzetek poimenovanj:

Druỉina: krasniki (Buprestidae)

Rod: blesteœi krasniki (Buprestis)

sijajni krasnik (Buprestis splendens)

O biologiji sijajnega krasnika je malo znanega Jajœeca in larvalni stadiji øe nisobili opisani Razvoj vrste naj bi potekal v odmrlem lesu bora (Pinus), po nekaterih

navedbah tudi macesna (Larix) (Mühle 1981, van Helsdingen et al 1996) Odrasli

osebki se zadrỉujejo izkljuœno v krònjah dreves in jih redko, le ob zadostni koliœinipadle odmrle lesne mase, najdemo tudi na teh leỉeœih sùicah (Mühle 1981) Pogosto

so to soncu izpostavljena, stara, deloma posùena drevesa bora, smreke (Picea) ali

macesna Za razliko od drugih vrst krasnikov s podobnimi ekolòkimi zahtevami,najdemo sijajnega krasnika na drevesih brez drevesne skorje Œasovni potek razvoja

ni znan, vendar pa podobno velike vrste krasnikov potrebujejo za svoj razvoj dve letiali veœ V juỉnih predelih srednje Evrope in v juỉni Evropi se vrsta pojavlja le v mon-tanski regiji (van Helsdingen et al 1996)

Za iskanje sijajnega krasnika je predlagana metoda iskanje osebkov na borovihsùicah v juliju (Mühle 1981), œeprav naj bi se vrsta na padlih sùicah le redkopojavljala (Gutowski 2010) Pogosteje so jih dobili v krònjah dreves, kjer pa jihteỉko opazimo (Gutowski 2010)

V Sloveniji je sijajni krasnik znan le iz enega starejøega navedka brez toœneganajdiøœa (Horion 1955) Glede na to, da ga kasneje nismo veœ nàli in da je vrsta narobu izumrtja tudi drugod po Evropi, Brelih (2001) zakljuœuje, da je sijajni krasniktudi v Sloveniji verjetno izumrl (tabela 1) Da gre verjetno za spregledano vrsto, panakazujejo nam bliỉje najdbe sijajnega krasnika v novejøem œasu iz alpskih dolin naseverni strani Karavank na avstrijskem Koròkem, kjer so ga nàli na œrnem boru(Pinus nigra) (P Zabransky ustno, ZOBODAT).

Lucanus cervus (Polyphaga, Lucanidae)

Rogaœ je ena najbolje prepoznavnih vrst hròœev (slika 5) Najstarejøe nam znanoslovensko ime za vrsto je bilo zapisano ỉe v 17 stoletju kot gelin, zapisano v tedan-

ji ilirøœini (Wotton et al 1634) Sicer pa je ime rogaœ za vrsto uporabil ỉe Scopoli(1763) Kasneje sta se v slovenski literaturi pojavili øe najmanj dve imeni, na primerklèœman (Klots in Klots 1970, Garms in Borm 1981) in rogin (Smolik 1967), ven-dar pa je bilo ime rogaœ najpogosteje in najøirøe uporabljeno (npr Polenec 1950,Smolik 1967, Drovenik 1977, Brelih in Gregori 1980, Scherer 1989, Kùtor et al

1998, Pirnat in Drovenik 2004, Bellmann 2009), vœasih tudi v zvezi veliki rogaœ(Jurc 2005)

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: rogaœi (Lucanidae)

Rod: rogaœi (Lucanus)

rogaœ (Lucanus cervus)

Rogaœ (Lucanus cervus) je saproksilna vrsta starejøih listnatih gozdov, œeprav so

ga v veœjem øtevilu potrdili tudi v ostalih tipih drevesnih sestojev v parkih, vrtovih

in mejicah (Napier 2003, Vignon in Orabi 2003, Harvey et al 2011a) Spreminjanje

strukture gozdov, fragmentacija in zmanjøevanje koliœine trohneœega lesa v dovih je populacijo rogaœa v Evropi moœno prizadelo, kar se je pokazalo v upadanjùtevilœnosti in krœenju areala vrste v nekaterih evropskih drỉavah (npr Mendez 2003,Napier 2003, Telnov 2003, Harvey et al 2011a) Liœinke se razvijajo v tleh in sicerpreteỉno v trohneœem lesu hrastov (Quercus), poleg teh pa tudi v bukvi (Fagus),

goz-kostanju (Castanea), vrbi (Salix), javorju (Acer), jeløi (Alnus), jesenu (Fraxinus),

boru (Pinus), topolu (Populus), brestu (Ulmus) in sadnem drevju (Harvey et al.

2011a), vendar so ga nàli tudi na nekaterih tujerodnih vrstah, denimo na evkaliptusu(Eucalyptus; Napier 2003) in robiniji (Robinia; Gomboc 1993) Kljub temu so inten-

zivnejøe raziskave na Goriœkem pokazale, da so rogaœi znaœilno bolj øtevilni v nih sestojih, kjer kot dominantna drevesna vrsta prevladujejo hrast (Quercus sp.),

gozd-rdeœi bor (Pinus sylvestris), bukev (Fagus sylvatica) in pravi kostanj (Castanea va), izogiba pa se sestojev z dominantno œrno jeløo (Alnus glutionosa) ali robinijo

sati-(Robinia pseudacacia) (Vrezec et al 2006) Œeprav hròœi letijo, pa njihov domaœi

okoliø ni velik, saj po raziskavah iz Øvice obsega pri samcih 1,06 ha, pri samicah pa0,17 ha (Sprecher 2003) Sicer so samci precej bolj aktivni letalci kot samice (Napier2003), preletavajo tudi odprto krajino, medtem ko so samice omejene bolj na gozd-

Sl 5: 1 - rogaœ (Lucanus cervus) Δ, 2 - ≈, 3 - strigò (Cerambyx cerdo) Δ, 4 - ≈, 5

- orjàki kozak (Dytiscus latissimus) Δ, 6 - ≈, 7 - pùœavnik (Osmoderma eremita) Δ, 8 - ≈ Foto: Andrej Kapla.

ni prostor (Sprecher 2003) Kot ogroỉena in indikatorska vrsta je bil rogaœ uvrøœenmed vrste Direktive EU o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC) in je odtlej deleỉentudi veœje varstvene in raziskovalne pozornosti Œeprav gre za atraktivno vrsto, jenjegova ekologija in biologija øe vedno relativno slabo poznana (Harvey in Gange2006), intenzivnejøe raziskave pa se odvijajo predvsem v zadnjem œasu (Harvey et

al 2011a, Rink in Sinsch 2011)

Rogaœ je dobro poznana vrsta in zato primerna tudi za splòne popise, v katere sevkljuœujejo tudi ljubiteljskih opazovalci narave (npr Napier 2003, Mendez 2003,Mader 2009) Ti podatki so zlasti pomembni za ugotavljanje razøirjenosti vrste intrendov krœenja oziroma øirjenja areala (Vrezec et al 2007) Za ugotavljanje popu-lacijskega stanja pa se je kot najuœinkovitejøa metoda izkazala metoda popisovanjaveœernega transekta, kjer na v naprej izbranem transektu v veœernem œasu med juni-jem in julijem popisujemo leteœe hròœe (M Mendez pers com., Vrezec et al 2006

in 2007, Vrezec in Kapla 2007a) Dodatno v Veliki Britaniji za populacijski toring rogaœa uporabljajo kombinirano metodo øtetja povoỉenih ỉivali ob cestah inlova v pasti (zraœne prestrezne pasti, zemeljske pasti) z ingverjem kot vabo (Harvey

moni-et al 2011b)

V Sloveniji je rogaœa za znaœilno vrsto hrastovih sestojev oznaœil ỉe Scopoli(1763), Brancsik (1871) pa ga navaja kot vrsto hrastovih in bukovih gozdov Danes jerazøirjenost rogaœa v Sloveniji glede na veœino ostalih varstveno pomembnih vrsthròœev relativno dobro poznana (Brelih 2001, Drovenik in Pirnat 2003) Vrsta je bilanajdena v øirokem viøinskem pasu od 0 do prek 1500 m nadmorske viøine Rogaœdanes v Sloveniji velja za splòno razøirjeno vrsto Najmoœnejøa populacija je bila naj-dena na Krasu, veœje populacije pa øe na Goriœkem, Boœkem hribovju, na Koœevskem,

v Slovenskih goricah, Zasavju in na Obali (Vrezec et al 2007) Na Goriœkem je bilapopulacija rogaœa denimo ocenjena na 30.000 do 100.000 odraslih hròœev v letu

2006 (Vrezec et al 2006) Obmoœja, kjer se pojavljajo viøje gostote rogaœev so vsem niỉinski hrastovi gozdovi Veœina odraslih hròœev je aktivnih od sredine junija

pred-do sredine julija, vendar so posamezne najdbe zabeleỉene od druge polovice marca pred-dosredine septembra (Vrezec 2008) Kljub temu, da v Sloveniji nimamo podatkov opopulacijski dinamiki rogaœa v daljøem obdobju, je bil populacijski upad zabeleỉen ỉe

v 70-tih letih 20 stoletja (Drovenik in Matjàiœ 1979) Areal vrste naj bi se po ocenahskrœil za okoli 50 % (Brelih 2001), œeprav zadnje øtudije kaỉejo, da je populacijarogaœa pri nas stabilna (Drovenik in Pirnat 2003, Vrezec et al 2009) Danes se rogaœ

v Sloveniji obravnava kot prizadeta vrsta (E; Ur list RS øt 82/2002) in kotzavarovana vrsta tako na nivoju varovanja osebkov kot habitata (Ur list RS øt.46/2004) Glavne potencialne groỉnje vrsti so predvsem intenzivna seœnja, øe zlasti vhrastovih sestojih, in urbanizacija (Vrezec et al 2007) Vrsta je kot kvalifikacijskadoloœena na 12 SCI obmoœjih v Sloveniji (SI3000268 Dobrava – Jovsi, SI3000120Ømarna gora, SI3000263 Koœevsko, SI3000270 Pohorje, SI3000229 Vrhe nad Rào,SI3000215 Mura, SI3000217 Dravinja pri Poljœanah, SI3000221 Goriœko, SI3000225Dolina Branice, SI3000275 Ràica, SI3000276 Kras, SI3000273 Orlica), øe vedno pa

je omreỉje za vrsto v delni oziroma manjøi meri nezadostno (IN MOD, IN MIN;

tabela1) Po ocenah ta nabor obmoœij pokriva nekaj veœ kot 22 % slovenske lacije, pri œemer veœ kot 15 % populacije ỉivi na obmoœju Krasa (Vrezec et al 2007).Kot dopolnilo je bil podan predlog dopolnitve obmoœij Natura 2000 za rogaœa, ki bizajemal okoli 29 % slovenske populacije (Vrezec et al 2007) z dodanimi DolinoVipave in Slovensko Istro

popu-Bolbelasmus unicornis (Polyphaga, Bolboceratidae, Bolbelasmini)

Hròœi iz druỉine Bolboceratidae so govnaœem podobni, œrni, temno rjavi alirjasto rdeœi hròœi Na pokrovkah imajo ob øivu tanko ostro zarezano progo in se

po tem loœijo od govnaœev Samci imajo na glavi dolg in vitek ali pa kratek inmoœan rog Ỉivijo predvsem v tleh, kjer se prehranjujejo s podzemeljskimi deli gliv(Brelih et al 2010), zato predlagamo za druỉino ime glivarji V Sloveniji se pojavl-jata dva rodova glivarjev, vsak s po eno vrsto Manjøa od obeh vrst je Odonteus armiger Odrasli hròœi so œrne do temnorjave barve Samci imajo daljøe in

izrazitejøe rogove, zato predlagamo ime rogati glivarji za rod Odonteus in za vrsto

O armiger rogati glivar Rod Bolbelasmus pa ima v evropskem prostoru poleg

vrste B unicornis øe dve vrsti B bocchus se pojavlja na Pirenejskem polotoku, B gallicus pa na øirøem zahodnoevropsko-mediteranskem prostoru Pri obeh zahod-

nih vrstah so odrasli hròœi œrne barve in podobno okrogli kot bolj splòno jeni B unicornis Njegova lastnost je svetlo rdeœerjava barva odraslih hròœev

razøir-(slika 4) Glede na zunanjo morfologijo predlagamo rodovno poimenovanje glasti glivarji, slovenska imena za tri vrste pa œrni glivar, kosmati glivar ter tudi prinas prisotni bledi glivar

kro-Povzetek poimenovanj:

Druỉina: glivarji (Bolboceratidae)

Pleme: rogati glivarji (Bolboceratini)

Rod: rogati glivarji (Odontaeus)

rogati glivar (Odonteus armiger)

Pleme: kroglasti glivarji (Bolbelasmini)

Rod: kroglasti glivarji (Bolbelasmus)

œrni glivar (Bolbelasmus bocchus)

kosmati glivar (Bolbelasmus gallicus)

bledi glivar (Bolbelasmus unicornis)

Bledi glivar (Bolbelasmus unicornis) poseljuje izjemno topla obmoœja V

osred-njem obmoœju razøirjenosti se vrsta pojavlja v habitatnem tipu panonske stepe in vevrosibirskem stepskem gozdu Liœinke ỉivijo v zemlji, kjer se prehranjujejo zmiceliji gliv in gnijoœimi koreninami dreves (Horion 1958) V literaturi vrsti prip-isujejo moỉno navezanost na prehrano s tartufi, kot je to poznano pri œrnem glivarju(Szwałko 2008), a te povezave øe niso potrdili (Král 2006) Bledi glivar je indika-

torska vrsta naravnih traviøœ, ki niso bila nikoli kmetijsko obdelovana Predpostavlja

se tudi, da vrsta ne more ponovno naseliti opùœenih in ponovno zaraslih kmetijskihzemljiøœ (Král 2006) Tudi posreden vpliv kemiœnega onesnaỉevanja (aerosoli, kiseldeỉ) naj bi imel velik vpliv na glive in zato tudi na bledega glivarja (Szwałko 2008).Jajce in buba øe nista poznana Liœinka je kot pri vseh drugih vrstah iz naddruỉinepahljaœnikov (Scarabaeoidea) ogrc, umazano bele barve z moœneje sklerotiziranoglavo (Král 2006) Natanœnega opisa ni Liœinke ỉivijo v tleh, predvidoma na istihmestih, kjer najdemo odrasle hròœe Vrsta prezimi v stadiju bube in ima eno gen-eracijo na leto (Král 2006) Odrasli osebki so aktivni v mraku in ponoœi, predvido-

ma do polnoœi Letajo do viøine travnih bilk, a v nevarnosti letijo navzgor (Král2006) Odrasli so aktivni od maja do septembra, œeprav poroœajo o najdbah s koncaaprila in celo v oktobru (Král 2006) Letijo le ob zelo toplih veœerih in nizkemzraœnem tlaku V œasu parjenja (junij-julij) letajo odrasli samci ob sonœnem zahodunizko nad zemljo in iøœejo samice za parjenje oziroma iøœejo nova mesta za hranjen-

je Samice ne letajo, temveœ v œasu parjenja ỉdijo na zemlji V tem obdobju tudi cej glasno cvrœijo tako samci kot samice (Horion 1958)

pre-Bledega glivarja bi pri nas lahko iskali na kamnitih kràkih traviøœih s peresastobodalico (Stipa eriocaulis) oziroma suhih in polsuhih traviøœih v kontinentalnem

delu Slovenije ter v presvetljenih gozdovih z jesensko vilovino (Sesleria nalis) V Sloveniji smo preizkusili tri razliœne metode vzorœenja glivarjev (Vrezec et

autum-al 2009): prestrezne pasti, talne pasti, kjer smo za vabo nastavili razliœne vrste gliv,ter svetlobne pasti Z vsemi tremi metodami smo uspeli potrditi razliœne vrste gov-naœev in tudi rogatega glivarja Sicer se je drugod kot najuœinkovitejøa metoda zavzorœenje bledega glivarja izkazala svetlobna past (Benasso 1971, Král 2006)

Za bledega glivarja so iz Slovenije znane le najdbe iz sredine 19 in zaœetka 20.stoletja in sicer iz okolice Bohinjske Bele, Sorøkega polja, Maribora in okoliceLenarta (Brancsik 1871, Brelih et al 2010) Vsem najdiøœem je skupno to, da gre zatoplejøa niỉinska obmoœja Horion (1958) omenja, da ỉivi ta vrsta na Madỉarskem vsvetlih hrastovih gozdovih Takøni gozdovi so tudi pri nas na Krasu in v vzhodniSloveniji Trenutno za vrsto ni doloœenih obmoœij v okviru omreỉja Natura 2000 vSloveniji, saj gre za pomanjkljivo poznanega hròœa (tabela 1), zato bi bila potrebnàirokoprostorska raziskava ugotavljanja prisotnosti vrste pri nas po uveljavljenihmetodah vzorœenja (Vrezec et al 2009)

Osmoderma eremita (Polyphaga, Scarabaeidae, Cetoniinae, Trichiini,

Osmodermatina)

Vrsta Osmoderma eremita (slika 5) je bila v preteklosti poimenovana z vrsto

imen kot so pùœavec (Klots in Klots 1970), eremit in pùœavnik (Brelih in Gregori

1980, Drovenik 2003, Pirnat in Drovenik 2004, Jurc 2005) V zadnjem œasu pa jepreteỉno v rabi ime pùœavnik, ki ga predlagamo kot veljavno slovensko ime za vrsto

tudi v tej øtudiji Rod Osmoderma je do nedavnega v Evropi veljal za monotipskega

z eno samo vrsto Glede na molekularne analize pa so ugotovili, da se znotraj rodu vEvropi pojavlja vsaj pet vrst (Audisio et al 2009) Med njimi sta øirøe razøirjeni dve,zahodno razøirjena Osmoderma eremita, od Øvedske do severne Øpanije, ter vzhod-

na vrsta O barnabita, ki se pojavlja po vsej vzhodni Evropi (Audisio et al 2009).

Ozko obmoœje prekrivanja areala naj bi potekalo od Nemœije, Avstrije in prekSlovenije, kjer naj bi bili prisotni obe vrsti Ker status novo odkritih vrst pri nas øe

ni jasen, bomo vrsto v tej øtudiji obravnavali le kot pùœavnika (Osmoderma

eremi-ta compl.) Slovenska poimenovanja viøjih eremi-taksonov povzemamo po Brelih et al.

(2010)

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: skarabeji (Scarabaeidae)

Poddruỉina: minice (Cetoniiinae)

Pleme: dlakaste minice (Trichiini)

Rod: pùœavniki (Osmoderma)

pùœavnik (Osmoderma eremita compl.)

Pùœavnik (Osmoderma eremita) ỉivi in se razvija v starih drevesnih duplih,

veœi-noma listavcev: hrast (Quercus), vrba (Salix), sadno drevje, lipa (Tilia), jesen (Acer).

Najdbe iz iglavcev so redkejøe, nàli pa so jo tudi v neavtohtonih vrstah dreves, naprimer v robiniji (Robinia pseudacacia), divjem kostanju (Aesculus hippocastani) in

srebrnem javorju (Acer saccharinum) (Ranius et al 2005) Razvoj poteka dve do tri

leta, ponekod tudi øtiri, kar je odvisno od prehrambene kvalitete mulja Odrasli bki so aktivni od junija do septembra, œeprav smo jih pri nas zabeleỉili ỉe maja(Vrezec et al 2008) Odrasli so malo mobilni in se veœinoma zadrỉujejo v bliỉinimesta razvoja (Ranius in Hedin 2001) Liœinke navadno kopljejo med muljem innotranjo steno dupla, s œimer poveœujejo duplo in koliœino mulja Pogosto je duplonapolnjeno le z iztrebki, ki so zaradi velikosti dobro prepoznavni (Ranius et al.2005) Pred preobrazbo si liœinka izgradi bubino kamrico iz lastnih iztrebkov indrevesnega mulja, pri œemer uporablja ustne izloœke za vezivo (Ranius et al 2005).Pùœavnik pogosteje naseljuje dupla viøje na drevesu, 2 do 5 m ali veœ Øtevilo ose-bkov v duplu je odvisno od velikosti dupla in od koliœine drevesnega mulja ter øteje

ose-od tri do 20, pa tudi do 150 osebkov (Ranius et al 2005) Odrasli osebki so bolj alimanj aktivni tekom celega dneva, v mraku in tudi ponoœi (Stegner 2002) Samci œezdan ỉdijo nekje v bliỉini vhoda v duplo in oddajajo znaœilen, izrazito sladkoben vonj,

s katerim vabijo samice Feromon so izolirali in doloœili kot (R)-(+)- -decalactone(Larsson et al 2003)

Najveœkrat uporabljena metoda lova odraslih osebkov je z lovnimi pastmi, ki so

se na Øvedskem izkazale za zelo uspène (Ranius 2001, Ranius in Jansson 2002), vosrednji Evropi pa ne (Øebek 2008) Po izolaciji in determinaciji samœevega fer-omona (Larsson et al 2003) so ga v najnovejøih raziskavah uporabili kot uspèenatraktant za lov odraslih hròœev (Svensson et al 2003, Svensson in Larsson 2008),

predvsem samic (Svensson et al 2009) Svensson et al (2009) sicer pripisujejomoỉnosti loœevanja obeh taksonov pùœavnika na osnovi razlike v molekularni obli-

ki mòkega feromona (R)- oziroma (S)-enantiomere -decalactona Z uporabo omonskih pasti na naœin kot so jih uporabili na Poljskem (Svensson et al 2009) pa

fer-bi dofer-bili tudi vpogled v razøirjenost obeh taksonov pùœavnika pri nas Poleg te jedokaj splòno uporabljena metoda za ugotavljanje prisotnosti vrste pregled dupel œezcelo leto, pri kateri ugotavljamo prisotnost liœink, odraslih hròœev in/ali iztrebkov vdrevesnem mulju (Ranius in Nilsson 1997, Oleksa et al 2007, Vrezec et al 2008)

Za kvantitiven popis so uporabljali metodo transekta s pregledom poznane skupinedreves z dupli na dani lokaciji ter øtetjem samcev na osnovi zaznanega specifiœnegavonja feromona v obdobju parjenja (Ranius et al 2005)

Pùœavnik je bil opisan po primerkih iz Slovenije (Scopoli 1763), iz œesar tovo sklepamo, da pri nas ỉivi tudi glede na zadnje molekularne raziskave vrsta

zago-Osmoderma eremita (Pirnat in Vrezec 2010) Na skrajnem zahodu Slovenije naj bi

bila torej prisotna vrsta O eremita, v osrednjem in vzhodnem delu pa O barnabita

(Audisio et al 2007, 2009) To se le domneve, saj dejanska vrstna pripadnost sonov pùœavnika pri nas øe ni bila raziskana Œeprav je pùœavnik pri nas precejredek, pa je razøirjen po vsej Sloveniji, kjer so prisotni ustrezni habitati (Vrezec et

tak-al 2008, Brelih et tak-al 2010) Vrsta je kot kvalifikacijska doloœena le na SCI obmoœjuSI3000253 Julijskih Alp Zaradi tega, in ker gre za prioritetno vrsto, so bili zakljuœ-

ki biogeografskih seminarjev veœja nezadostnost omreỉja in potreba po dodatnihraziskavah (IN MAJOR, Sci Res; tabela 1), ki bi morale vkljuœevati tudi moderne inuœinkovitejøe naœine vzorœenja s feromonskimi pastmi

Rosalia alpina (Polyphaga, Cerambycidae, Cerambycinae)

Vrsta (slika 3) je bila v slovenøœini poimenovana z vsaj dvema izrazoma in sicerkot planinski kozliœek (npr Beuk 1920, Polenec 1950, Smolik 1967, Klots in Klots

1970, Brelih in Gregori 1980, Garms in Borm 1981), v zadnjem œasu pa pogostejekot alpski kozliœek (npr Drovenik 1977, Pavøiœ et al 1982, Scherer 1989, Pirnat inDrovenik 2004, Vrezec et al 2004, Jurc 2005) Obe imeni sta pravzaprav za vrstomanj ustrezni, saj vrsta ni niti preteỉno alpska niti planinska (npr Mikøiå inGeorgijeviå 1973), izhajata pa iz latinskega imena alpina Œeprav je bilo v pretek-

losti v rabi preteỉno ime planinski kozliœek, pa je v zadnjem œasu najpogostejeuporabljeno ime alpski kozliœek, tudi v zakonodajno-pravnih dokumentih (Ur list

RS øt 82/2002, Ur list RS øt 46/2004), zato smo le-to vzeli za relevantno tudi v temprispevku

Povzetek poimenovanj:

Druỉina: kozliœki (Cerambycidae)

Poddruỉina: strigòi (Cerambycinae)

Rod: planinski kozliœki (Rosalia)

alpski kozliœek (Rosalia alpina)

Alpski kozliœek (Rosalia alpina) je stenotopna ksilofagna, ksilodetritikolna in

lignikolna vrsta, vezana zlasti na bukove gozdove na karbonatni podlagi (Koch1992) Œeprav gre za vrsto hribovitih in planinskih predelov, se le redko pojavlja navisokih nadmorskih viøinah nad 1500 m (Mikøiå in Georgijeviå 1973), v Slovenijidenimo med 560 in 1540 m (Brelih et al 2006) s preteỉnim delom populacije med

400 in 600 m nadmorske viøine (Vrezec et al 2009) Zaradi svoje zelo ozke cializiranosti na stare bukove sestoje je bil alpski kozliœek v Srednji Evropi opre-deljen kot reliktna pragozdna vrsta (Müller et al 2005) in kot varstveno prioritetnavrsta v okviru Direktive o habitatih (Direktiva Sveta 92/43/EC) Samica zalega jajcaskoraj izkljuœno v mrtva ali bolna in stara bukova drevesa (Fagus sylvatica) in zelo

spe-redko v druge listavce, denimo brest (Ulmus), gaber (Carpinus), lipo (Tilia), javor

(Acer), pravi kostanj (Castanea), jesen (Fraxinus), oreh (Juglans), hrast (Quercus),

vrbo (Salix), jeløo (Alnus) in glog (Crataegus) (Bense 1995, Brelih et al 2006).

Pogostejøi je na prisojnih legah, kjer se pojavlja na s soncem obsijanih bukovihdeblih (Mikøiå in Georgijeviå 1973) Liœinka se razvija tri do øtiri leta (Drovenik inPirnat 2003, Duelli in Wermelinger 2005), zato velik problem pri ohranjanju vrstepredstavlja sveỉe poỉagana hlodovina namenjena nadaljnji predelavi ali kurjavi, saj

se tako uniœujejo celi zarodi alpskih kozliœkov, ki so jih samice zalegle v bukovino.Problematiœna je predvsem hlodovina, ki ostane v gozdu v œasu aktivnosti alpskihkozliœkov, to je nekako od julija do zaœetka septembra, najbolj kritiœno pa konecjulija in v zaœetku avgusta Predlagane varstvene smernice za vrsto so zato omeje-

na seœnja v juliju in avgustu oziroma hitro spravilo posekanega lesa v tem obdobju

iz gozda Po drugi strani pa je problematiœno tudi pomanjkanje starih bukovih debel

v gozdovih V Øvici so s poskusi ugotovili, da pri izboru lesa za zaleganje jajc ice izbirajo predvsem debela, visoka in stojeœa bukova debla (Duelli inWermelinger 2005), ki so v gospodarskih gozdovih redkost Zaradi tega Duelli inWermelinger (2005) predlagata kot omilitveni ukrep, zlasti v okolici ỉag v bliỉinigozda, postavitev takønih debel, ki bi pritegnila vsaj del samic in s tem obvarovalivsaj del zaroda alpskih kozliœkov pred uniœenjem v nadaljnji predelavi in uporabilesa

sam-Odrasli hròœi se pojavljajo med majem in septembrom, vrh aktivnosti pa vrsta

v Sloveniji doseỉe v drugi polovici julija in v zaœetku avgusta (Mikøiå inGeorgijeviå 1973, Drovenik in Pirnat 2003, Vrezec 2008) V tem obdobju se alps-

ki kozliœki zbirajo na sveỉe poỉagani hlodovini in drugih sveỉe ranjenih lesnihobjektih v naravi, skoraj izkljuœno na bukovih drevesih (Vrezec et al 2008) Zakvantitativno vzorœenje je zato primerna metoda naœrtnega preiskovanja hlodovine(Vrezec 2003, Govediœ et al 2006, Vrezec in Kapla 2007a) Pri pregledovanjupodrte hlodovine in lesa smo metodolòko opredeljeni na posamezne lesne enote.Eno lesno enoto predstavlja neka prostorsko zakljuœena celota poỉaganega ali odm-rlega lesa v okolju, denimo skladovnica drv ali hlodov, posamiœna podrta debla,naravni odlomi, øtori ipd Metoda temelji na naœrtnem pregledovanju obmoœja, kjerpregledamo vsako najdeno lesno enoto Ker na ta naœin pregledamo øirøe obmoœje,lahko podamo tudi oceno razøirjenosti vrste na preiskovanem obmoœju Ta ocena je